Mitja Godnjavec s.p. | Beblerjev trg 1, 1000 Ljubljana | 031 871 097 | parketi.godnjavec@gmail.com

Vrste parketa

Našteti vse vrste parketa je skoraj nemogoče, saj jih je enostavno preveč. V osnovi se delijo na klasičen parket, lamelni parket (mozaični parket), dvoslojni parket, troslojni parket, lam parket (kant parket), industrijski parket (tehno parket), poznamo pa še kmečki pod, ladijski pod, pa še kaj bi se našlo.

Nadalje se parketi delijo glede na vrsto lesa. Najpogostejši je še vedno hrastov parket, sledita mu bukov parket in jesen, popularne so tudi eksotične vrste lesa (dossie, venge, teak, bambus,…)

Parketi se delijo tudi glede obdelave. Mazanje s parketnimi pastami je zelo redko, najpogostejša sta lakiran parket in oljen parket, ki počasi, a zanesljivo prevzema primat.

 

O klasičnem parketu je težko povedati kaj novega, saj poznamo klasičen parket že stoletja. Nekoč se je klasični parket polagalo tudi zaradi toplotne izolacije, danes pa se klasičen parket polaga predvsem zaradi videza in tradicije.

Skozi zgodovino se klasični parketi niso kaj dosti spreminjali; nekoč se jih je polagalo na žeblje, danes se parket lepi. Spremenila se je tudi dimenzija deščic ter način polaganja (ribja kost, polaganje naravnost, polaganje po diagonali), poleg tega imamo danes na voljo bistveno več vrst lesa.

Klasičen parket je potrebno po polaganju brusiti in finalno obdelati z lakom ali oljem.

 

Lamelni parket ali mozaični parket je cenovno med najugodnejšimi parketi. Največkrat je izdelan iz hrastovega lesa. Nekoč so bile kocke lamelnega parketa dimenzije 12x12 cm, danes je pogostejši v dimenziji 16x16 cm.

Najpogostejši predsodek o lamelnem parketu je, da se ga kasneje ne da več  brusiti, ali da ga je mogoče obnoviti kvečjemu enkrat. To seveda ne drži, v kolikor je lamelni oziroma mozaični parket kvalitetno položen, ga je mogoče obnoviti vsaj trikrat ali štirikrat.

Lamelni parket je potrebno po polaganju brusiti ter finalno obdelati z lakiranjem ali oljenjem.

 

Gotovi parketi se delijo na dvoslojni parket, troslojni parket in masivni parket.

Masivni parket je narejen podobno kot so narejeni klasični parketi, zato je masivni parket tudi po videzu podoben klasičnemu parketu. Bistvena pri masivnem parketu je tovarniška obdelava z lakom ali oljem, zato ga po polaganju ni potrebno dodatno obdelati.

Dvoslojni parket je odlična nadomestitev klasičnega parketa. Po videzu je dvoslojni parket zelo podoben, celo enak klasičnemu, bistvena razlika je v načinu izdelave.

 

Dvoslojni parket ima za osnovo HDF ploščo, kvalitetnejši dvoslojni parket ima kot osnovo največkrat vezano ploščo. Na osnovo dvoslojnega parketa je nalepljen furnir izbrane vrste lesa, ki je v debelini tri do štiri milimetre. Tanjši in debelejši furnirji so redki.

Dvoslojni parket je možno kasneje tudi obnoviti, se pravi brusiti ter lakirati ali oljiti. Ob pravočasni odločitvi za prenovo in če je primerno kvalitetno položen, je dvoslojni parket mogoče obnoviti dvakrat.

Dvoslojni parket je tovarniško lakiran ali oljen, zato naknadna obdelava ni potrebna.

 

Troslojni parket (panelni parket)in kmečki pod sta narejena po enakem postopku. Od dvoslojnega parketa se razlikujeta po večjih dimenzijah ter po številu plasti, ki sestavljajo troslojni parket. Osnova troslojnega oziroma panelnega parketa in osnova kmečkega poda je največkrat iz dveh prečno lepljenih plasti lesa hitrorastočih drevesnih vrst, redkejša je MDF osnova. Gornja plast je podobno kot pri dvoslojnem parketu narejena iz furnirja, ki je največkrat debeline tri do štiri milimetre. Tanjši in debelejši furnirji so redki.

Troslojni parket in kmečki pod se razlikujeta po izgledu. Troslojni parket ima videz kot klasičen parket; znotraj posameznega panela so manjše deščice parketa. Kmečki pod ima za razliko od troslojnega parketa furnir v velikosti osnovnega panela, zato daje kmečki pod videz sestavljenih desk večjih dimenzij.

Troslojni parket in kmečki pod je mogoče po potrebi tudi obnoviti. Odvisno od debeline furnirja in izrabljenosti se ga da brusiti najmanj enkrat, načeloma pa ga je možno brusiti dvakrat, celo trikrat.

Troslojni parket in kmečki parket se lahko polagata plavajoče, zato sta primerna tudi za prostore, v katerih nekvalitetna podlaga ne omogoča lepljenja drugih vrst parketov. Kljub vsemu je tudi za troslojni parket in kmečki pod priporočljivo lepljenje.

Troslojni parket (panelni parket) in kmečki pod sta največkrat tovarniško lakirana ali oljena, zato običajno naknadna obdelava ni potrebna.

 

Med tovarniško izgotovljene parkete spada tudi furnet. V osnovi je lahko sestavljen enako kot dvoslojni parket, lahko je tudi večjih dimenzij kot denimo panelni parket. Furnet ima HDF osnovo, preko katere je manj kot en milimeter dodatno utrjenega furnirja, zato je zelo odporen na obrabo in poškodbe. Na žalost se ga zaradi tankega furnirja naknadno ne da obnoviti.

 

Lam parket, imenovan tudi kant parket spada med surove parkete, ki jih je potrebno brusiti ter lakrati ali oljiti. Največkrat je narejen iz eksotičnih vrst lesov, je manjših dimenzij, lepi se na ga dobro pripravljeno podlago. Pred leti je bil zaradi ugodne cene lam parket zelo popularen, danes pa je lam parket skoraj povsem izrinil dvoslojni parket.

Tudi pri tej vrsti je potrebno brušenje in lakiranje ali oljenje parketa.

 

Tehno parket, imenovan tudi industrijski parket se je nekoč, kot že samo ime pove, uporabljal predvsem v industrijskih obratih. Danes se tehno parket zaradi nekoliko nenavadnega videza polaga predvsem v moderno opremljenih stanovanjih, manj pa v javnih prostorih (knjižnice, restavracije, lokali). Tehno parket ima kot svoji glavni prednosti veliko debelino (največkrat dva centimetra) ter zelo ugodno ceno, saj so deščice manjših dimenzij. Ker nima peresa in utora ga je načeloma možno obnoviti, se pravi brusiti in lakirati ali oljiti večkrat kot katero koli drugo vrsto parketa. Industrijski parket je lahko narejen iz domačih ali eksotičnih drevesnih vrst.

Tehno parket se lepi na kvalitetno pripravljeno podlago, nato pa je potrebno še brušenje in lakiranje ali oljenje parketa.